»Jedro je vsakokrat isto.«

»57 mejnih prehodov smo kategorizirali, 11 od njih smo prepoznali kot infrastrukturo strateškega pomena. Tam infrastruktura ostane, razen v tistem delu, da bo omogočala prost pretok prometa. Za manjše mejne prehode, kjer tudi do zdaj nismo imeli veliko prehajanj meja, se pa odstranjuje celotna infrastruktura.«

»V tem močvirju se ne da ničesar spreminjati.«

»Nastajanje nanizanke je neke vrste maraton. Izjemno sem hvaležen, da sem se ga lahko udeležil, nikakor pa ga ne bi zmogel brez izjemne ekipe. Vrhunske, profesionalne, srčne in strastne ekipe, s katero sem se skupaj boril za vsak kader, vsako sekvenco, vsako epizodo ...«

»Kako ujeti in razpreti osebnost lika, ki ga v vsakem novem 'življenju' vodi in napaja nekaj drugega, je izjemna priložnost za vsakega igralca. Lep proces, že od samih vaj naprej.«

»Rodi me vsak dan drugačna zora, upajoč vdih, hvaležen izdih. Telo se ponižno dvigne v pokončen položaj. Radostim se človeške drže. Ni samoumevna. Čuvala jo bom. Ne smem pogledati navzdol, spodaj je preteklost, le majhen spust oči me lahko zamaje. Prihodnost? Zavisi samo od ravnovesja zdaj.«

»Dramatični mir, pozdravljam te in se ti zahvaljujem, da si me postavil na konico svojega noža. Loviti moram krhko ravnovesje, da ne zdrsim, solza, po tvojem rezilu. Nikjer ni nikogar.«

»Čas pa mineva in mineva … Otožna ob izgubljenih iluzijah, neutolažljivo žalostna ob smrtih, zrem v modro ravnino: morje ne obžaluje neštetih smrti valov, ki nenehno ponikajo na sipkem pesku obale, morje ve, da se v duši oceana rojeva nov vzgib, bodoča jata valov, neštetih, ponavljajočih se, med seboj v sorodu, a neponovljivih in enkratnih v naraščanju in usihanju, prelepih valov v živosti modrega življenja! Da mi je dano biti val!«

»Veselim se vsakega od Kajzerjevih življenj. Največji izziv? Kako biti isti in obenem drugačen.«